Fokusna skupina mladih in drugih iskalcev stanovanj
Javni stanovanjski sklad Občine Ajdovščina je v sodelovanju z Urbanističnim inštitutom RS, Inštitutom RS za socialno varstvo in Fakulteto za arhitekturo 9. novembra organiziral fokusno skupino mladih in drugih iskalcev stanovanj.
Udeleženci fokusne skupine, ki aktivno iščejo novo stanovanje ali razmišljajo o selitvi, so v prostorih Javnega stanovanjskega sklada Občine Ajdovščina, predstavili svoje izkušnje s stanovanjskim trgom, težave pri iskanju primernih stanovanj ter razmišljanja o možnostih aktivacije velikih, praznih oziroma premalo izkoriščenih družinskih hiš kot ene od možnih rešitev stanovanjske problematike.
Izpostavili so izrazito pomanjkanje cenovno dostopnih stanovanj, tako za najem kot za nakup. Opozorili so, da se tudi v Občini Ajdovščini zelo dotrajane hiše, ki zahtevajo obsežno in finančno zahtevno prenovo, prodajajo po visokih cenah. Posebej so poudarili negotovost na najemnem trgu, ki se kaže v neurejenih najemnih razmerjih, razširjenosti oddajanja stanovanj na črno, sklepanju kratkoročnih najemnih pogodb le za enajst mesecev, nerazumnih zahtevah najemodajalcev in njihovem pretiranem poseganju v zasebnost najemnikov. K takšnim razmeram po njihovem mnenju prispeva tudi pomanjkljiv nadzor nad nezakonitimi praksami oddajanja stanovanj.
V razpravi so udeleženci ocenili različne možnosti aktivacije velikih, praznih oziroma premalo izkoriščenih družinskih hiš. Kot najbolj sprejemljiva možnost se je izkazal najem samostojne stanovanjske enote v večji hiši z ločenim vhodom. Večina udeležencev je izrazila tudi željo, da lastnik ne bi prebival v isti hiši, bi pa bili pripravljeni sobivati z drugimi najemniki. V primeru nakupa bi se raje odločili za samostojno hišo, kot za nakup solastninskega deleža na stanovanjski enoti znotraj enega objekta. Kot posebej privlačen so prepoznali model najema z možnostjo postopnega odkupa, ki bi omogočal pridobitev lastništva tudi posameznikom brez zadostnega začetnega kapitala. Pripravljeni so zagotavljati pomoč starejšemu lastniku v zameno za nižjo najemnino ob pogodbeno urejenih medsebojnih obveznostih.
Sodelavka lokalne humanitarne organizacije je povedala, da bi samostojne bivalne enote v večjih hišah, ki bi zagotavljale zadostno zasebnost, cenovno dostopnost in stanovanjsko varnost, lahko predstavljale ustrezno rešitev tudi za posebej ranljive skupine, denimo ljudi, ki se soočajo z brezdomstvom.
Udeleženci so poudarili, da bi bilo treba aktivacijo obstoječega stanovanjskega fonda podpreti z ustreznimi sistemskimi ukrepi. Med predlogi so izpostavili finančne spodbude lastnikom za zakonito in dolgoročno oddajanje stanovanj, obdavčitev praznih nepremičnin, subvencioniranje prenov starejših hiš, opozorili so tudi na potrebo po učinkovitejšem nadzoru najemnega trga ter omejevanju višine najemnin.
Ključna ugotovitev razprave je, da aktivacija velikih, premalo izkoriščenih družinskih hiš predstavlja pomemben potencial za povečanje ponudbe stanovanj, vendar je sprejemljivost takšnih rešitev odvisna predvsem od zagotavljanja cenovne dostopnosti, samostojnosti bivanja, zasebnosti, dolgoročne stanovanjske varnosti in jasno urejenih razmerij med stanovalci oziroma lastniki. Obenem so udeleženci poudarili, da aktivacija obstoječega stanovanjskega fonda ne more temeljiti zgolj na individualnih odločitvah lastnikov, temveč zahteva tudi celovitejše ukrepanje države in lokalnih skupnosti na stanovanjskem področju.
Hvala sodelavkam Inštituta RS za socialno varstvo, ki sta koordinirali in vodili razpravo ter pripravili ključne zaključke udeležencev.
